sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "zupančič žnidaršič skubic".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo zupančič žnidaršič skubic med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Drugo stališče, ki je uveljavljeno tudi v sodni praksi, zagovarja, da gre za posebne vrste univerzalno sukcesijo mortis causa (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2005).
Dediči dobijo premoženje s sklepom o dedovanju, država oziroma občina pa dobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovem premoženju (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 61).
Posledično resda pride do omejitve svobode razpolaganja s premoženjem, vendar je to utemeljeno skladno z uresničevanjem namena stvari (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 293).
Za veljavno oporoko se zahteva oporočna sposobnost, prava in resnična volja zapustnika in izpolnjevanje zahtev glede obličnosti (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 114).
Enak učinek kot razdedinjenje povzroči tudi dedna nevrednost, razlikuje se le v razlogih za njeno uveljavitev (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 75).
Gre le za neke vrste vprašanje formalnega zapisa lastništva, ki pa se pogosto razlikuje od dejanskega stanja (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 53-54).
V tem primeru se zahteva tudi prisotnost dveh oporočnih prič, ki se tudi podpišeta na listino (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 133).
Vsa navedena stanja predstavljajo oviro zapustnikove avtonomije in svobodne volje, zaradi česar je oporoka neveljavna (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 118).
Po tem trenutku sprememba ali morebitno drugačno razpolaganje, kot je zapisano v oporoki, ni veljavno (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 128).
ZD take oblike oporoke ne omenja, zato se skupna oporoka ne šteje za veljavno razpolaganje (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 127).
Prav tako se premoženje ne izloča iz zapuščinske mase, ampak že iz zapustnikovega premoženja (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 54).
V slovenskem pravu pupilarna substitucija ni dovoljena, saj gre le za različico fidejkomisarične substitucije (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 161).
Če te življenjske skupnosti ni bilo, tudi ne morejo vložiti zahtevka na izločitev (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 55).
S tem se premoženje, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne nazaj družbi (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 58).
Vsaka oseba, ki sestavlja oporoko, pa se mora držati določil ZD, ki so predpisana za sestavo sodne oporoke (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 135-136).
V tem primeru ima zapustnik pravico, da z oporoko razdeli vse svoje premoženje (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 103-105).
Zato ni prizadevanj v smeri, ki bi spremenila krog nujnih dedičev (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 37).
Bližnji dedni red tako izključuje od dedovanja bolj oddaljenega (Zupančič & Žnidaršič Skubic, 2009, str. 79).
Enako velja za upnikovo smrt, dokler niso znani njegovi dediči (glej Zupančič, Žnidaršič Skubic, Dedno pravo (2009), str. 241).
Sprejeto je stališče, da ugotovitveni zahtevek dediščinske tožbe ne zastara (Zupančič, Žnidaršič Skubic, Dedno pravo (2009), str. 287).